Smeh je pol zdravja
nacionalni projekt s smislom za humor
Projekt s pomočjo gledališkega ustvarjanja in humorja naslavlja duševno zdravje mladih (15–19 let), ki razvijajo avtorske uprizoritve s poudarkom na humorju ter sodelujejo na strokovnih predavanjih, v pogovorih in evalvaciji učinkov projekta.
Inovativnost projekta je v uporabi humorja kot umetniškega in psihosocialnega orodja za krepitev duševnega zdravja ter v merjenju učinkov z uporabo strukturiranega samoporočevalnega vprašalnika. Projekt združuje ustvarjalnost, refleksijo in strokovni pristop ter se deloma umešča v javni program festivala Dnevi komedije.
Načela
1. Uporaba humorja kot umetniškega in psihosocialnega orodja
Humor, komika in satira so pogosto podcenjeni kot sredstva za spodbujanje duševnega zdravja. Projekt namerno razvija in raziskuje humor v gledališki umetnosti kot način za izboljšanje počutja in zmanjšanje duševnih stisk.
2. Integracija ustvarjalnega procesa in strokovnega vrednotenja
Mladi so aktivni soustvarjalci avtorskih predstav, ki jim pomagajo razumeti in izražati lastne čustvene izkušnje. Hkrati projekt vključuje strukturirano merjenje učinkov na njihovo duševno zdravje, kar omogoča dokazovanje pozitivnih vplivov ustvarjalnosti na zdravje.
3. Medresorsko povezovanje z jasnim fokusom na mlade
Projekt združuje strokovnjake s področja kulture, umetnosti, psihologije in mladinskega dela, kar omogoča celosten pristop k zdravju mladih preko kulturnih praks.
4. Povezava z obstoječim festivalom in platformo
Vključitev projekta v festival Dnevi komedije širi inovativne pristope v že uveljavljene kulturne programe, kar povečuje njihov vpliv, dostopnost in trajnost.
Mladi dnevi komedije 2026
6. februar 2026, 17.00, Mali oder SLG, predstavitev
7. februar 2026, 10.00, Mali oder SLG, delavnica
Emanat
Loup Abramovici, Maja Delak, Leon Marič, Daniel Petković, Luka Prinčič in Metod Zupan
The Feminalz: Tatovi na obisku
Sreda, 11. februar 2026, 17.00, Mali oder SLG
Zavod Scaramouche
Tereza Gregorič Komedija in smeh
diskurz o komediji
Petek, 13. februar 2026, 17.00, Mali oder SLG
Nebojša Pop Tasić, Andraž Polič Zgodovina blaznosti
satirično-glasbeno predavanje
Sobota, 14. februar 2026, 17.00, Mali oder SLG
Moment & Hiša otrok in umetnosti
Luka Piletič, Rok Kravanja, Tilen Kožamelj in Zoran Petrovič Smrt in mleko
zvočno-vizualna predstava o potovanju v onostranstvo in nazaj s pomenkom med ustvarjalci predstave ter Lejo Planko in Maticem Čatrom, udeležencema platforme stARTboks
Ponedeljek, 16. in 23. februar 2026 , 17.00, Mali oder SLG
stARTboks SLG Celje
udeleženke in udeleženci platforme stARTboks Za mizo!
dva pomenka o komedijah in njihovem festivalu
Sreda, 18. februar 2026, 17.00, Mali oder SLG
Psihoterapevtski in psihodiagnostični center Maribor
Darja Potočan Smeh je pol zdravja
predavanje o vplivu smeha in humorja na zdravje in dobro počutje
Petek, 20. februar 2026, 17.00, Mali oder SLG
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti & stARTboks SLG Celje
Aiko Zakrajšek: Bila sem jezero
literarna lekcija dihanja
gostiteljici Medea Krejač in Lana Lampret, udeleženki platforme stARTboks
gostja Aiko Zakrajšek
Produkcija 2026
Avtorski projekt 2.0 Bela srna
Soavtorji in nastopajoči
Lana Ranevski, popularna punca iz zelo premožne družine Taja Nareks
Leon Ranevski, njen mlajši brat Matic Čater
Aleks Lopahin, priljubljen sin uspešnega podjetnika Svit Gorjup
Anja, Lanina najboljša prijateljica, iz premožne družine, študira v Ljubljani Leja Planko
Tjaša, prijateljica in sošolka prisotnih, iz kmečke družine Mija Šterk
Deja Pišek, Lanina in Anjina prijateljica, iz običajne družine Zala Grögl
Simon Pišek, njen mlajši brat, Leonov najstarejši prijatelj in sošolec Miha Grasselli
Peter Firs, Leonov prijatelj, Anjin bivši fant, študent, socialist, ki začasno prebiva na vikendu Ranevskih Urban Skok
Čarli Ivančič, slikarka, Leonova sošolka in prijateljica, ki ustvarja na vikendu Ranevskih Ana Kočnar
Mentorja Eva Stražar, Lovro Zafred
Kostumografka Lucija Harum
Scenograf David Mohorič
Tehnična sodelavka Ivana Matuzović
Odrsko-scenska podpora Tehnična služba SLG Celje
Sodelavka za PR in oblikovalka publikacij Katarina Plantosar
Koordinatorka, pedagoginja Mojca Redjko
Premiera Mali oder SLG, 15. april 2026 ob 19.00
Avtorski projekt 3.0 And She Then Decided
Avtorice besedila Zoja Horjak, Lana Krajnc, Medea Krejač, Sofija Kurćubić, Lana Lampret, Zara Lukman, Flora M. Mlakar, Ania Muršič
Dramaturginja Flora M. Mlakar
Nastopajoče Sara Časl, Zoja Horjak, Lana Krajnc, Medea Krejač, Sofija Kurćubić, Lana Lampret, Zara Lukman, Ania Muršič
Mentorice in mentor
Katja Gorečan (koncept, dramaturgija, režija)
Damjan M. Trbovc (igra, režija)
Živa Čebulj (govorni izraz)
Iza Skok (scenski gib)
Andreja Džakušič (vizualni izraz, fotografija)
Tehnična sodelavka Ivana Matuzović
Odrsko-scenska podpora Tehnična služba SLG Celje
Sodelavka za PR in oblikovalka publikacij Katarina Plantosar
Koordinatorka, pedagoginja Mojca Redjko
Premiera Mali oder SLG, 16. april 2026 ob 17.00
Spremljanje
Darja Potočan, Psihoterapevtski in psihodiagnostični center Maribor
Izvleček iz analize samorefleksij udeleženk in udeležencev platforme stARTboks 2025/2026
/.../
Udeleženci projekt doživljajo predvsem kot prostor psihološke varnosti, socialne pripadnosti, osebne rasti, razvoja samopodobe ter ustvarjalnega raziskovanja. Hkrati refleksije kažejo, da je ustvarjalni proces lahko tudi čustveno zahteven, zlasti za posameznike z večjo psihološko ranljivostjo, a omogoča varen prostor razvoja. Prav kombinacija varnega skupinskega okolja, strokovno vodenega ustvarjalnega procesa in možnosti avtentičnega izražanja predstavlja pomemben zaščitni dejavnik za duševno zdravje mladostnikov. Skupna analiza kvalitativnih in kvantitativnih podatkov zato kaže, da projekt pomembno prispeva h krepitvi socialnih, čustvenih in osebnostnih virov mladih ter podpira njihov psihološki razvoj.
V vseh refleksijah se pojavlja občutek osebnega napredka, krepitev samozaupanja in občutka kompetentnosti. Udeleženci opisujejo večjo samozavest, več zaupanja vase, večjo pripravljenost izraziti svoje mnenje ter več poguma pri nastopanju in ustvarjanju. Posebej pomembna ugotovitev je, da nekateri udeleženci pridobljene izkušnje prenašajo tudi na druga življenjska področja. Navajajo, da so se naučili sprejemati napake kot sestavni del učenja, kar jim omogoča večjo sproščenost in samozaupanje tudi zunaj gledališkega okolja. To potrjuje rezultate dimenzije samopodoba in kompetentnost ter ugotovitve Rosenbergove lestvice samospoštovanja.
Refleksije kažejo, da projekt spodbuja pomembne osebnostne razvojne procese. Udeleženci opisujejo boljše poznavanje sebe, večjo avtentičnost, sprejemanje lastne ranljivosti in večjo jasnost glede svojih interesov ter življenjske usmeritve. /.../ Ti zapisi potrjujejo visoke rezultate na področju samorazvoja skozi projekt, ki ga udeleženci ocenjujejo kot eno pomembnejših koristi sodelovanja.
Pomembna tema refleksij je možnost varnega čustvenega izražanja ter predelava osebnih življenjskih izkušenj. Udeleženci opisujejo, da jim je gledališče omogočilo predelavo zahtevnih življenjskih dogodkov, izražanje ranljivosti in pretvarjanje osebnih izkušenj v umetniški izraz. Takšna izkušnja kaže, da projekt presega zgolj razvoj gledaliških kompetenc ter pomembno prispeva k razvoju čustvene pismenosti in psihološke odpornosti.
Zazna se tudi razvoj širšega razumevanja umetnosti. Ogledi predstav, pogovori po predstavah in Dnevi komedije so udeležence spodbudili k razmišljanju o različnih družbenih temah, vlogi humorja ter različnih interpretacijah umetniškega izražanja. Posebej se poudarja spoznanje, da humor ni univerzalen, temveč je odvisen od osebnih izkušenj, življenjskega konteksta in posameznikove perspektive. Udeleženci gledališče opisujejo kot prostor dialoga, kritičnega razmišljanja in družbene refleksije. Mladostniki tudi poudarjajo spoznanje, da ustvarjalnost temelji na raziskovanju, preizkušanju in sprejemanju napak. Udeleženci opisujejo, da so prav skozi dovoljenje, da lahko poskusijo, zgrešijo in ponovno ustvarijo, razvili večjo ustvarjalno samozavest.
Čeprav večina refleksij opisuje izrazito pozitivne učinke projekta, analiza kaže tudi, da je bil ustvarjalni proces za nekatere udeležence psihološko zahteven. Ena izmed refleksij opisuje občutke manjvrednosti, nezaželenosti in čustvene izčrpanosti, ki so se pojavljali med pripravo produkcije. Takšni zapisi pomembno dopolnjujejo rezultate CAD vprašalnika, kjer se pri posameznih udeležencih pojavljajo povišane vrednosti anksioznosti, depresivnosti in izogibanja. Intenziven ustvarjalni proces lahko pri bolj ranljivih posameznikih začasno okrepi občutke negotovosti, hkrati pa projekt kljub temu ostaja pomemben vir podpore, novih izkušenj in osebne rasti, po svoje pa tudi predelave težjih izkušenj in razvoja kapacitete prenašanja težjih občutenj.
/.../
Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.